Sr. 10. XII 1923 Rudolf Ansenau, 1893 Sr 95 Ikškõrd ikš mīez u’m ratstõn un ne’i ta u’m nǟnd ī’d ūška riek pǟl. Un sīe ta u’m tǭ’nd mǭ’ ra’bbõ un se u’m uzsviļpõn, se ūška. Un ne’i u’m vȯnd ne’ije’n ūškidi tä’mmõn ailõn riek pǟl tagān ne’iku ripīd. Un ta ä’b ūo sǭnd ibīzõks ne’ije’n järā ailõ, ku ūškad at īņiz īt pīlõnd. Si’z ta u’m viskõn kibār mǭ’ un pie’rrõ u’m viskõn a’m mǭ’ un si’z ta u’m pä’zzõn nēšti ūškist, si’z ne ä’b ūot emīņ tagān ailõnd. Si’z ta u’m lǟ’nd (~ sǭnd) kuodāj un u’m kītõn muntõn, ku ne’i tä’mmõn u’m vȯnd. Un munt at kītõnd: ”Sinā agā agā ūod satīekõn siedā ūškakēņigtõ riek pǟl un siedā sa ūod ra’bbõn, sīestõ ne munt ūškad kūlistõ siedā dumpõ un ailistõ si’nnõn tagān.” Un si’z pie’rrõ ta u’m lǟ’nd mingiz strēk pie’rrõ vaņţlõm īž eņtš a’mtõ un kibārtõ. Un si’z ta u’m nǟnd, ku se a’m un kibār mūdõ ä’b ūo vȯnd ku mingi piški lupāt un ne pūmpard at mǭsõ vȯnnõd – ne ūškad at nosīenõd sīe a’m un kibār poḑīks.
